Blejska pletna

Otok sredi blejskega jezera, je že od nekdaj privabljal ljudi s svojo lepoto in posebno energijo, zato ni presenetljivo, da so ga že predniki izbrali za sveto mesto in iskali načine, kako priti čim lažje in hitreje na blejski otok. Arheološka izkopavanja na otoku, so pod temelji zgodnjesrednjeveške cerkve iz 8. stoletja, odkrila temelje pravokotne stavbe, ki bi lahko bila predkrščansko svetišče. Ena od teorij je, da je bilo posvečeno boginji življenja, Živi. Na otoku je tudi sladkovoden izvir – živa voda, katerega obstoj je prav gotovo pripomogel, da so si predniki to mesto izbrali za svetišče. Potrebovali pa so plovila, da so lahko prišli do blejskega otoka in to je bil začetek razvoja Blejske pletne, ki je danes vpisana v register nesnovne kulturne dediščine.

Pletna se je skozi čas razvijala glede na potrebe in namen prevozov na otok. Nekje od 12. stoletja naprej, so bila plovila namenjena predvsem potrebam prevoza gradbenega materiala za gradnjo objektov na otoku, kasneje, od 15.stoletja dalje, pa za romarski turizem, ki je bil glavno gonilo za razvoj čolna, prilagojenega večjemu številu ljudi. Prve “pletne” so bile dokaj preproste in večje, kot je današnja pletna. Čolnom za prevoz gradbenega materiala so dodali klopi in mizo in taka ladja se je imenovala plitvica.

Domačini iz Mlina so bili že od nekdaj tesno povezani z jezerom, prevozi na otok in samim razvojem pletne. To izhaja iz razloga, da je iz Mlina najkrajša pot na otok in tudi iz posebne pravice, ki jim jo je v 18. stoletju dodelila cesarica Marija Terezija. Mlinjani so namreč dobili služnostno pravico za prevoze po jezeru, ki se deduje iz roda v rod. Število romarjev in obiskovalcev k Marijini cerkvi na otoku pa se je izdatno povečalo s pojavom zdraviliškega turizma na Bledu in začetnikom le-tega dr. Arnoldom Riklijem in kasneje gradnjo železnice 1907. Prve pletne so izdelali domači tesarji iz tesarske delavnice Pr’ Turšč na Mlinem; Za vzor jim je služila knezova ladja, čoln, ki ga je leta 1883 dal pripeljati na Mlino knez Ernst Windisch-Graetz ob 600-letnici pridružitve Kranjske, habsburškim dednim deželam. Takrat se je iz Ljubljane na Bled s kočijo pripeljal cesar Franc Jožef I., ki so ga s to ladjo popeljali po jezeru. Domačini iz Mlina so pred vojno izdelali toliko pleten, da so popolnoma izpodrinile plitvice pri prevozih na otok. Imele so boljše plovne lastnosti in so za razliko od plitvic z dvema veslačema, potrebovale samo en par veščih rok.

Izraz pletna je prevzet iz bavarskega izraza Plätten – plovilo s ploskim dnom. Danes je pletna dolga 7-7,5 m in široka 2 –2,3 m, sprejme pa okoli 18 oseb. Vsaka pletna je unikatna in vanjo je vloženega veliko ročnega dela, pravica do vožnje pletne, pa prehaja iz roda v rod in je del najstarejše poznane tradicije na Bledu. S pletno pa je povezanih kar nekaj legend. Najbolj znana je legenda o zvončku želja, ki zvoni v zvoniku Marijine cerkvice na otoku. Z njim je povezana zgodba o večni ljubezni in hrepenenju. Zvonček želja je leta 1534 vlil Franziskusu Patavinus v italijanski Padovi. V tistem času je na blejskem gradu živela mlada, neutolažljiva vdova. Moža so ji ubili razbojniki in njegovo truplo vrgli v jezero. Zbrala je vse svoje srebro in zlato ter dala vliti zvonček za kapelo na otoku. Vendar zvonček tja ni prispel. Hud vihar ga je potopil z ladjico in čolnarji vred, še dandanes pa se včasih v jasnih nočeh oglaša iz globin. Obupana vdova je po tej nesreči, kot pripoveduje legenda, prodala vse svoje imetje, izkupiček darovala za novo cerkev na otoku, sama pa stopila v samostan v Rimu. Tam je pobožno živela do smrti. Po njeni smrti se zgodba nadaljuje, saj je papež posvetil nov zvon in ga poslal na blejski otok.

Kdor z iskrenim srcem s tem zvonom pozvoni

in svojo željo v nebo sporoči,

uresničitev želje se lahko mu zgodi.

Danes si Bleda skoraj ne moremo zamisliti brez pleten. Sezona voženj do otoka, glede na to da jezero ne zamrzne več, se je podaljšala skoraj čez celo leto, zato vas vabimo, da se zapeljete s pletno do otoka, prehodite 99 stopnic, pozvonite na zvonček želja in doživite blagodejno energijo, ki so jo častili že naši predniki.

Gregor Pazlar – pletnar

Za več informacij za vožnjo z pletno oz. rezervacijo prosim nas kontaktirajte na +386 40 330 243 ali spodnjega obrazca.

Število oseb:

Soglašam, da posredovane osebne podatke hranite in uporabite, da me prek e-naslova ali telefona občasno obveščate o:

Vaše podatke bomo uporabljali izključno za namen, za katerega smo pridobili vašo privolitev. Vaše osebne podatke bomo uporabljali
zaupno in jih ne bomo posredovali tretjim osebam. Vašo zasebnost obravnavamo v skladu z določili GDPR in Zakonom o varstvu
osebnih podatkov.

Od prejemanja sporočil se lahko kadarkoli odjavite tako, da pošljete sporočilo na e-naslov: info@pranzlno.si z naslovom Odjava.
Po obdelavi zahteve za odjavo vam bo Turistična kmetija Pr’ Anžlno, Turizem in storitve Gregor Pazlar s.p., prenehal pošiljati vsebine,
od katerih ste se odjavili. Podrobnosti o odjavi, obdelavi in varovanju osebnih podatkov si preberite v Pravnih obvestilih.